27. decembra, 2019
Vrste odpovedi delovnega razmerja

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas pa lahko pred potekom časa preneha tudi če se o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih.

Stranki lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta z odpovednim rokom (redna odpoved) ali v primerih določenih z zakonom brez odpovednega roka (izredna odpoved). Potrebno pa je opozoriti, da so natančnejše opredelitve, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi, lahko navedene tudi v kolektivnih pogodbah in samih pogodbah o zaposlitvi.

Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa samo, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. Delavec in delodajalec pa lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov določenih z zakonom. 

Kaj mora storiti delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi?
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila. Seveda, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, vendar pa ne dalj kot v dveh letih.

Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oz. razlogi. Omogočiti mu mora zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Je pa potrebno redno in izredno odpoved podati v pisni obliki. Prav tako pa mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za podano odpoved. Prav tako ga mora obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

Kakšni so lahko razlogi za redno odpoved?
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca so zapisani v zakonu in so našteti v 89. členu ZDR-1. Delodajalec pa lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog. Utemeljeni razlogi po zakonu so:

  • prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca – poslovni razlog
  • nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – razlog nesposobnosti
  • kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja – krivdni razlog
  • nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov,
  • neuspešno opravljeno poskusno delo

 

Roki pa so različni, glede na razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V kolikor pa gre za odpoved iz krivdnega razloga mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Drugače pa je v primeru, da gre za krivdni razlog na strani delavca, ki ima znake kaznivega dejanja. Takrat lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil razlog za redno odpoved, in za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon. V tem primeru lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu tudi prepove opravljati delo. Delavec pa ima v tem času pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Kaj pa neutemeljeni odpovedni razlogi?
Delodajalec mora pred uvedbo postopka odpovedi vsekakor poznati tudi neutemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi ti so v zakonu našteti in sicer v 90. členu ZDR-1. Neutemeljenih razlogov je kar veliko, med drugim pa tudi začasna odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali odsotnosti zaradi izrabe starševskega dopusta po predpisih o starševstvu. Ter seveda drugi, kot recimo članstvo v sindikatu, udeležba delavca v stavki, organiziranih v skladu z zakonom in drugo.

Odpovedni rok
Tako delavec kot delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku. Pri določitvi le tega pa morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki je določen z zakonom.

Roki so določeni v 94. členu Zakona o delovnih razmerjih in so različni glede na to, kdo odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, iz katerega razloga in kako dolgo je delavec pri delodajalcu zaposlen. Potrebno pa je seveda upoštevati tudi roke določene v pogodbi o zaposlitvi in morebitni kolektivni pogodbi.

Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Mora pa takšen dogovor obvezno biti v pisni obliki.

Kaj pa razlogi za izredno odpoved?
Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, ki so določeni v zakonu, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Mora pa biti izredna odpoved podana najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga, ne glede na to, ali gre za odpoved s strani delavca ali s strani delodajalca. Drugače pa je v primeru, da gre za krivdni razlog na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja.

Razlogi za izredno odpoved tako s strani delavca kot delodajalca najdemo naštete v Zakonu o delovnih razmerjih. Razlogi s strani delavca so našteti v 110. členu ZDR-1, razlogi na strani delodajalca pa v 111. členu ZDR-1. Vsekakor pa gre pri izredni odpovedi za konkretne kršitve na eni ali drugi strani, kot so recimo, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delavnega razmerja, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za odsotnost pa delodajalca ne obvesti in podobno.

Za zaključek pa – tako delodajalec kot delavec se morata pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi informirati in preveriti zakonodajo in morebitne zakonodajne novosti, pregledati pogodbo o zaposlitvi in morebitne določbe v kolektivnih pogodbah, ki ju zavezujejo. Gre za kompleksen postopek, ki mora biti pravilno izpeljan, v izogib poznejšim nevšečnostim.

 

Pripravila: Tina Lisac, svetovalka
SPOT SVETOVANJE GORIŠKA

Viri in podrobnejše informacije:

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

KONTAKT

Obrtni dom
Ulica Gradnikove brigade 6,
5000 Nova Gorica

t: 05 330 66 90
e:
info@spot-goriska.si

URADNE URE

ponedeljek: 8.00 – 14.00
torek: 8.00 – 14.00
sreda: 8.00 – 17.00
petek: 8.00 – 14.00

Zaželena je predhodna najava na telefonsko številko.

KJE SMO?

SPOT GORIŠKA ® Vse pravice pridržane. | Izdelava spletne strani: Agencija KODNES