21. junija, 2022
Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

Poleg plačanega letnega dopusta ima delavec po delovno pravni zakonodaji pravico tudi do drugih odsotnosti z dela kot na primer odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin.

Med primere odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin štejemo (lastno poroko, smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, hujše nesreče, ki zadane delavca, spremstva otroka, učenca prvega razreda, v šolo na prvi šolski dan), zaradi praznovanja (odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih), zaradi zdravstvenih razlogov, opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, zaradi izobraževanja, zaradi razlogov na strani delodajalca zaradi katerih delavec ne dela, zaradi izrabe materinskega – očetovskega ali starševskega dopusta, zaradi opravljanja sindikalne dejavnosti če je tako določeno z avtonomnimi normami, zaradi iskanja nove zaposlitve v času odpovednega roka, če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec.[1] Poleg tega obstajajo še drugi primeri odsotnosti z dela, ki jih določajo tudi drugi zakoni kot na primer Zakon o stavki (ZStk), ki v prvem odstavku 13. člena določa, da organiziranje stavke oziroma udeležba v njej pod pogoji, določenimi s tem zakonom, ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske ter materialne odgovornosti delavca in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca.

Na podlagi prvega odstavka 167. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Nadalje je v drugem odstavku citiranega člena določeno, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. Gre za pravico delavca, ki izvira iz delovnega razmerja, medtem ko se glede njenega uresničevanja uporabljajo določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) in sprejeta Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja[2] ter druge podzakonske akte.

Glede pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti je potrebno uporabljati določbo 137. člena ZDR-1. Prvi odstavek 137. člena ZDR-1 določa, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Nadalje iz drugega odstavka citiranega člena izhaja, da je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.[3] Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 20 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.[4]

Odsotnost z dela zaradi prostovoljnega darovanja krvi pomeni pravico, ki jo delavec lahko uveljavlja na dan dejanskega darovanja krvi. To pomeni, da na ta dan ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela.[5] Začasna nezmožnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov tako ne more biti utemeljeni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj gre za absolutno neutemeljeni razlog redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več TUKAJ.

 

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

KONTAKT

Obrtni dom
Ulica Gradnikove brigade 6,
5000 Nova Gorica

t: 05 330 66 90
e:
info@spot-goriska.si

URADNE URE

ponedeljek: 8.00 – 14.00
torek: 8.00 – 14.00
sreda: 8.00 – 17.00
petek: 8.00 – 14.00

Zaželena je predhodna najava na telefonsko številko.

KJE SMO?

SPOT GORIŠKA ® Vse pravice pridržane. | Izdelava spletne strani: Agencija KODNES