Spremembe Zakona o dohodnini vplivajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki ter prinašajo tudi višje davčno breme, vendar ne za vse zavezance.
V Ur. l. RS, št. 158/22 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki prinaša spremembe ugotavljanja davčne osnove za normirance.
Spremembe vplivajo na priglasitev ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, in sicer za zavezance, katerih prihodki so bili v davčnem letu pred priglasitvijo med 50.000,00 EUR in 100.000,00 EUR. V teh primerih velja, da bodo ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki za davčno leto 2023 lahko priglasili tisti zavezanci, pri katerih je bila v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana na podlagi delovnega razmerja ali samozaposlitve vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev (prej pet mesecev). V drugih primerih (prihodki do 50.000,00 EUR in/ali opravljanje dejavnosti na novo) glede priglasitve ni sprememb.
Spremembe prinašajo tudi višje davčno breme, vendar ne za vse zavezance, saj je to odvisno od višine prihodkov. Tisti, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni (oseba v delovnem razmerju) ali zavarovalni čas (nosilec dejavnosti), bodo davek izračunali po sledeči lestvici:
Tabela 1:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
||||
nad |
do |
|||
50.000 |
80 % |
|||
50.000 |
100.000 |
40 % |
nad |
50.000 |
100.000 |
0 % |
nad |
100.000 |
To pomeni, da bodo več davka glede na predhodno ureditev plačevali tisti, katerih prihodki iz dejavnosti presegajo 50.000,00 EUR.
Primer izračuna, ko letni prihodki v letu 2023 znašajo 55.000 EUR in je vsaj ena oseba zavarovana:
2022 |
2023 |
|
Normirani odhodki |
44.000,00 € |
42.000,00 € |
Davčna osnova |
11.000,00 € |
13.000,00 € |
Davek 20% |
2.200,00 € |
2.600,00 € |
Naj tukaj opomnimo kdo se šteje za polno zavarovano osebo:
-
nosilec dejavnosti, ki je vključen v zavarovanje za polni delovni čas (podlaga 005)
-
zaposlena oseba za polni delovni čas (podlaga 001)
-
zaposlena oseba, ki je na porodniškem (starševskem dopustu)
Za polno zavarovano osebo pa ne štejemo:
-
delno upokojene
-
nosilec dejavnosti, ki je delno zaposlen
-
zaposleni, ki delajo krajši delovni čas
-
zaposleni, ki koristijo starševsko varstvo
(ti bodo davek izračunali po spodnji lestvici, do 12.000 EUR – 80% prihodkov, glej tabelo 2)
Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni (oseba v delovnem razmerju) ali zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi večina t.i. popoldanskih s.p., med drugim tudi sobodajalci, pa bodo davek izračunali po lestvici:
Tabela 2:
Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov |
|||
nad |
do |
|||
12.500 |
80 % |
|||
12.500 |
50.000 |
40 % |
nad |
12.500 |
50.000 |
0 % |
nad |
50.000 |
Primer izračuna, ko letni prihodki v letu 2023 znašajo 55.000 EUR in se pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni čas ne izpolnjuje.
2022 |
2023 |
|
Normirani odhodki |
40.000,00 € |
25.000,00 € |
Davčna osnova |
15.000,00 € |
30.000,00 € |
Davek 20% |
3.000,00 € |
6.000,00 € |
Vidimo lahko, da bodo več davka glede na predhodno ureditev plačevali tisti, katerih prihodki iz dejavnosti presegajo
12.500,00 EUR.
Konec lanskega leta sprejete spremembe zakona o dohodnini sicer zdaj čaka še ustavna presoja.
Pripravila: Polona Cimprič, Posoški razvojni center
SPOT svetovanje Goriška