NA VRHU PRIMORSKEGA GOSPODARSTVA O NUJNIH UKREPIH ZA BLAŽITEV ENERGETSKE KRIZE

Na 26. srečanju gospodarstvenikov Primorske v Goriških Brdih se je zbralo več kot 150 gospodarstvenikov, med številnimi gosti je bil tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob. Vabilu na dogodek v organizaciji SPOT Goriška, GZS Severno Primorska gospodarska zbornica, Nova Gorica, Regijska zbornica Postojna in Primorska gospodarska zbornica, sta se odzvala tudi minister za Gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han ter minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon. Gospodarstveniki so izpostavili, da so nujni hitri in odločni ukrepi vlade, ki bodo naslovili in ublažili posledice vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer, tako zaradi energetske krize kot zaostrovanja na trgu.

Udeležence je najprej nagovoril predsednik GZS Tibor Šimonka in povedal, da sta gospodarstvo in vlada vsak na svojem bregu, ampak to je zato, ker so podjetniki upravičeno neučakani, saj morajo dnevno reševati težave in zagotavljati pogoje za uspešno poslovanje podjetij ter, da gospodarstveniki razumejo, da ni vse odvisno od slovenske vlade in da se pomembne odločitve, kot glede reševanja trenutne energetske krize, sprejemajo v Bruslju, ampak časa zmanjkuje in nekatera podjetja že zmanjšujejo proizvodnjo. Soočamo pa se že tudi z odpuščanjem zaposlenih in glede ohranitve zaposlenosti nismo odvisni od Bruslja. Tukaj lahko država zelo hitro ukrepa s subvencioniranjem čakanja na delo oziroma skrajšanega delovnega časa.

Boštjan Jerončič, predsednik GZS Severno Primorske gospodarske zbornice, je poudaril, da nas izzivi delajo še bolj iznajdljive, inovativne in osredotočene na reševanje težkih nalog. »Želimo si, da z državo kot našim pomembnim partnerjem stopimo skupaj in ustvarimo pogoje, ki nam bodo omogočali, da bomo vsaj enakovredno tekmovali z našo konkurenco v Evropi in širše,« je dejal Jerončič in obljubil, da bodo podjetja dodala še tisti bistveni del, ki temelji na najboljših in najbolj inovativnih idejah ter sodelavcih, da bi bili korak pred konkurenco.

Osrednji gost srečanja je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je najprej poudaril, da namenoma, kljub zahtevnim časom, ne uporablja katastrofičnih napovedi, ker v tem ne vidi rešitve. Prepričan je, da bo večina podjetij iz te krize izšla brez večjih udarcev. Prav tako ga ne skrbi pritisk na trg zaposlovanja, saj je demografska slika v prid nizki brezposelnosti. Glede cene energentov je napovedal soglasje na EU ravni glede regulacije plina in elektrike že v roku dveh tednov. Zato je tudi vlada suvereno priporočila podjetjem, naj ne podpisujejo dolgoročnih pogodb za nakup električne energije, je pojasnil premier. »Če me kdo vpraša, koliko bo cena, povem, da bo cena tržna, ne fiksna, se bo pa gibala nekje med 150 in 250, mogoče 300 evri na MWh in znotraj tega bodo porabniki lahko prosili tudi za državno pomoč, ki pa bo odvisna od tega, kaj bo porabnik naredil za zmanjševanje porabe. Vendar pred tem moramo priti do reforme na EU ravni, ker države same tega niso sposobne financirati. To je spoznala tudi Nemčija,« je prepričan Golob. Napovedal je tudi, da bo vlada pri pomoči podjetjem upoštevala tudi investicije, ki so jih podjetja že izvedla za zmanjševanje porabe, vendar le v letošnjem letu.

Na okrogli mizi so se minister Han in predsedniki vseh treh zbornic – organizatoric dogodka, Boštjan Jerončič, Tadej Gosak in Goran Petek, pogovarjali o vlogi GZS in še posebej regijskih gospodarskih zbornic pri pripravi gospodarstvu prijazne zakonodaje. Dotaknili so se tudi zakona o skladnem regionalnem razvoju, socialnega dialoga in drugih aktualnih zadev.

Jerončič je kot direktor podjetja Incom spomnil, da je kar nekaj evropskih držav že sprejelo ukrepe za zajezitev cen energentov, zato težko razume, zakaj Slovenija čaka. Gosak s podjetja Titus je ministra spomnil, da se energetska kriza ni začela pred dvema mesecema, zato je upravičeno nelagodje podjetij zaradi počasnosti sprejemanja ukrepov. Petek je dal primer svojega podjetja Izoterm Plama, kjer so elektriko zakupili do konca leta in plačujejo celo ceno, ki je nižja kot lani. Ob tem je spomnil, da so se povečali tudi stroški surovin in materiala, tudi za sto in več odstotkov. Podjetja torej nimajo težav samo s stroški energentov.

Minister Matjaž Han se je strinjal, da je potrebno hitro odreagirati na energetsko krizo in je spomnil, da je država znižala stopnjo DDV na energente. Regulirala je ceno elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in manjša podjetja. Vendar ti ukrepi zmanjšujejo prihodke državnega proračuna. Spomnil je na zakon o pomoči gospodarstvu, ki ga je Državni zbor RS noveliral prejšnji teden prav na prošnjo gospodarstva. Glede subvencioniranja čakanja na delo je povedal, da tudi sam pritiska na ministra za delo, da bi čim prej uvedli ta ukrep.

Na okrogli mizi so se pogovarjali tudi o vlogi in delovanju gospodarskih zbornic. Minister Han se je v tem kontekstu dotaknil tudi problematike financiranja gospodarskih zbornic, ki po mnenju ministra naredijo izredno veliko dela za svoje člane, vendar koristi tega dela imajo tudi ne-člani. »Predlagam v razmislek, da bi članstvo podjetij v zbornicah spodbujali tudi tako, da bi na primer na razpisih države imela podjetja, ki so članice gospodarskih zbornic, več točk,« je predlagal minister.

Vprašanja podjetnikov iz občinstva so se dotaknila tudi problematike birokracije in umeščanja investicij v prostor, zaposlovanja tujcev in ustanavljanja pokrajin. Župan občine Brda Franc Mužič je že v uvodnem pozdravu dejal, da je od nekdaj velik podpornik združevanja regij. V primeru Primorske, torej obalno-kraška, goriška in primorsko-notranjska regija ustvarijo skupaj približno 12 odstotkov bruto dodane vrednosti Slovenije.

Gospodarske družbe na Primorskem so v letu 2021 dosegle 50 tisoč EUR dodane vrednosti na zaposlenega, kar je lep uspeh, pa vendar rahlo nižji od slovenskega povprečja. Po drugi strani pa premore kar lep nabor uspešnih podjetij, ki so prepoznavni na globalni ravni.

Dogodek se je odvil 12.10.2022 v Vili Vipolže v Goriških Brdih.

Za Spot svetovanje Goriška pripravil: Aleš Bajec, RRA SEVERNE PRIMORSKE D.O.O NOVA GORICA

Datum: 20. 10. 2022

Projekt SPOT svetovanje Goriška 2018-2022 je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.