SPOT SVETOVANJE GORIŠKA 2018 – 2022
IZVAJANJA CELOVITIH PODPORNIH STORITEV ZA POTENCIALNE PODJETNIKE IN PODJETJA V OKVIRU SLOVENSKIH POSLOVNIH TOČK ZA OBDOBJE OD 2018 DO 2022
ČLANEK IZDELKE IZ LESA BOMO VEDNO POTREBOVALI
Na Goriškem razmere niso rožnate, a lesarstvo ima prihodnost
Z izjemami, ki potrjujejo pravilo, razmere v lesni industriji, kjer so lani beležili čudovite rezultate, niso najboljše. Povpraševanje je obstalo, cene rastejo, sploh energentov. Kadra ni. Vseeno pa podjetja v branži stabilno poslujejo in imajo prihodnost, saj so izdelki iz lesa nekaj, kar bomo vedno potrebovali.
Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. In v lesarstvu je kljub vsem pretresom, ki jih je branža doživela v preteklosti, še vedno priložnost. Lesni industriji je šlo lani pri nas odlično.
“Veliko je bilo povpraševanja po gradbenem lesu, cene so se podvojile in bilance vseh lesno-predelovalnih podjetij za leto 2021 so čudovite,” je ob sredini delavnici “Lesarstvo kot priložnost”, ki so jo v okviru projekta Spot izvedli na sedežu severnoprimorske gospodarske zbornice v Novi Gorici povedal Bruno Bizjak iz podjetja Leor d.o.o, sicer tudi eden od ustanoviteljev slovenskega lesnega združenja Sloles.
Letos je sledil mrzel tuš
“Tudi gradbeništvu je šlo v letu 2021 kar dobro, po marcu pa se je začelo počasi ohlajati in potem je še vojna v Ukrajini vplivala na to, da je danes 70 odstotkov primarne lesne industrije brez naročil. Povpraševanja ni veliko in cene so izredno padle, tudi za 40 odstotkov, tako da smo zdaj v strmem padcu” je še povedal Bizjak.
Podjetje Leor d.o.o., ki ga vodi, izdeluje polizdelke, od delov za pohištvo, do končnih izdelkov, največ za kuhinje. Gre za izdelke z večjo dodano vrednostjo, ki jih v celoti izvažajo. Delajo tudi za velikane kot so Armani in Barilla.
Kljub trenutnim težavam je na delavnici, namenjeni ljudem, ki jih zanima delo v lesni industriji, povedal, da je delo z lesom nekaj čudovitega, podjetja, ki so se na Goriškem, kjer je lesarska tradicija bogata, obdržala, pa imajo po njegovem mnenju prihodnost.
Kdor nima zakupljene energije, je v težavah
“Trenutno stanje je v našem podjetju glede na stanje v okolju presenetljivo solidno, izzivi pa so, kot pri vseh, nabavni trgi, tako surovin kot energentov, kjer cene rastejo, dobavni roki za surovine pa so dolgi. A najpomembneje je, da imamo dovolj dela, celo veliko ga je. Čutimo pa, da se nakazuje neka ohladitev in res upam, da ne bo močna,” je povedal Iztok Bizjak, direktor novogoriškega podjetja Gonzaga, specializiranega za pohištvo za poslovne potrebe.
Verjame, da se bo ta kriza manj čutila, ker so bili ukrepi politike v zadnjem obdobju, od evropske do tiste na lokalni ravni, bolj pametni od tistih v krizi leta 2008, ko so bila podjetja zgolj prepuščena trgu, banke pa so celo ukinjale financiranje. Kot član Združenja za lesno in pohištveno industrijo pri GZS je opozoril predvsem na težave na področju energije.
“Za tiste, ki je nimajo zakupljene, je to živa groza. V ozadju so neke špekulacije, in prepričan sem, da je treba glede tega čisto administrativno nekaj ukreniti, ker sedanji sistem očitno ne deluje. V Gonzagi imamo srečo, da imamo energijo zakupljeno še za letos in za drugo leto in se nam s tem izjemnim problemom, s katerim se ukvarja velik del branže, ni treba ukvarjati,” je še povedal.
Surovino uvažajo, pa čeprav so sredi Trnovskega gozda
Kar se tiče kadrovske stiske, ki je prisotna tudi v lesarstvu, je povedal, da bi takoj zaposlili več ljudi, če bi jih dobili, kar pa je izziv, saj vpis v lesarske programe vpada, v krizah, ki so bile, pa so se ljudje selili iz branže. Po drugi strani pa so odprti tudi za druge profile, saj se mu zdi poleg strokovnih kompetenc pomembno tudi, kako se delavec vključi v kolektiv, in se postopno dela lahko priuči, če je odprte glave.
Čeprav ima podjetje Gonzaga tovarno v Čepovanu, tako rekoč sredi Trnovskega gozda, večino surovine uvozijo.
“Trnovski gozd je naše naravno zaledje, ampak večina lesa iz njega gre v izvoz. Zakaj? Zato, ker so tam nekoliko višje cene. Prepričan sem, da bi morali vzpostaviti take ukrepe, da bi imela domača industrija prednost. Naša država za to, da dobi par evrov več na kubik, les na licitaciji proda tujcem, naša industrija, ki to surovino bistveno bolj oplemeniti, pa ostaja brez. S tem problemom se najbolj soočajo proizvajalci lesenih montažnih hiš,” je povedal in pristavil, da smo uničili vse naše tovarne iverke.
Branža ni super donosna, je pa stabilna
Kljub temu je glede prihodnosti lesarstva optimist. Pa ne samo zaradi strokovnega znanja, ki ga imamo v Sloveniji, in gozdnatosti.
“Preprosto dejstvo je, da pohištvo vedno potrebujemo. Gradijo se nove stavbe, staro pohištvo se menjuje. To je branža, ki bo vedno potrebna in bo vedno preživela. Nismo super donosni, nismo neke zvezde. Tudi revolucij pri nas ni. Višine in dimenzije mize ne moreš spreminjati vsako leto, smo pa stabilna branža, v kateri se da lepo preživeti in dostojno delati, če delaš pošteno in dobro.” je sklenil.
Poleg podjetij Leor in Gonzaga sta se na delavnici predstavili še podjetji Marušič in Brst, prav tako iz lesne panoge.
Glede na dobro udeležbo potencialnih bodočih delavcev v lesni industriji je interes za delo v branži kar velik. Najbrž tudi zaradi zelenih usmeritev in poudarjanja trajnosti in obnovljivih virov, kar poslušamo dan za dnem.
Za Spot svetovanje Goriška pripravil: Aleš Bajec, RRA SEVERNE PRIMORSKE D.O.O NOVA GORICA
Datum: 13. 09. 2022
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropske Unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije preko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija
