11. julija, 2022
Ali lahko sklenem pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 20. 6. 2022, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Na podlagi pogodbe o zaposlitvi skleneta pogodbeni stranki delovno razmerje. Delavec in delodajalec lahko skleneta različne pogodbe o zaposlitvi in sicer pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ipd.

Na podlagi prvega odstavka 65. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) lahko delavec in delodajalec skleneta tudi pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, če se o tem dogovorita. V kolikor se pozneje delavec in delodajalec dogovorita in skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je bil pri delavcu zaposlen za krajši delovni čas, predhodna javna objava prostega dela v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 26. člena ZDR-1 ni potrebna. Ni pa možno enostransko spreminjanje delovnega razmerja iz polnega v krajši delovni čas ali obratno.[1]

Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu, kot to izhaja iz drugega odstavka 65. člena ZDR-1. Ureditev krajšega delovnega časa ni omejena, kar pomeni, da je možna tudi na primer eno urna ali priložnostna dnevna zaposlitev pri delodajalcu ali na primer 30 urna tedenska zaposlitev.[2] Zaposlitev s krajšim delovnim časom pomeni zaposlitev za delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa pri delodajalcu. Gre za obliko zaposlitve, ki zagotavlja delavcem boljše in lažje usklajevanje osebnega, družinskega in poklicnega življenja, hkrati pa delodajalcem omogoča fleksibilnost zaposlovanja v skladu s potrebami delovnega procesa.[3] Za to obliko pogodbe je tako značilna tudi sorazmernost pravic in obveznosti glede na to, da gre za pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Uveljavljeno pa je tudi pravilo zagotavljanja enakopravnega delovnopravnega statusa zaposlenega s krajšim delovnim časom.[4]

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače, kot to izhaja iz tretjega odstavka 65. člena ZDR-1. Gre za enakopraven položaj med delavcem, ki dela za krajši delovni čas in delavcem, ki dela polni delovni čas. Navedeno pomeni, da je pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas potrebno upoštevati pravila o prepovedi diskriminacije, pravice in obveznosti pogodbenih strank, določila o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, o disciplinski in odškodninski odgovornosti in podobno.

Prav tako ima delavec na podlagi četrtega odstavka 65. člena ZDR-1 pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR-1,[5] pravico do regresa za letni dopust pa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu s petim odstavkom 131. člena ZDR-1.[6] Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena ZDR-1.

Torej, pri pogodbi o zaposlitvi za krajši delovni čas gre za pogodbo, kjer delavec ne opravlja dela za polni delovni čas. Ima pa tak delavec možnost, da sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, določen z zakonom, kot to izhaja iz prvega odstavka 66. člena ZDR-1. Pri tem je bistveno, da se delavec sporazume z delodajalci o delovnem času, o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela.[7] Poleg tega so delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, dolžni delavcu zagotoviti sočasno izrabo letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela, razen če bi jim to povzročilo škodo.[8]

***

  • [1] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 389.
  • [2] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 390.
  • [3] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 380.
  • [4] Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV Založba, 2019, str. 387.
  • [5]159. člen ZDR-1 določa pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta in sicer, da ( 1) Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. (2) Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. (3) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. (4) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
  • [6] Peti odstavek 131 člena določa, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
  • [7] Kot to določa drugi odstavek 66. člena ZDR-1.
  • [8] Kot to določa tretji odstavek 66. člena ZDR-1.

***

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

Točke SPOT Svetovanje so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: www.eu-skladi.si, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.  

KONTAKT

Obrtni dom
Ulica Gradnikove brigade 6,
5000 Nova Gorica

t: 05 330 66 90
e:
info@spot-goriska.si

URADNE URE

ponedeljek: 8.00 – 14.00
torek: 8.00 – 14.00
sreda: 8.00 – 17.00
petek: 8.00 – 14.00

Zaželena je predhodna najava na telefonsko številko.

KJE SMO?

SPOT GORIŠKA ® Vse pravice pridržane. | Izdelava spletne strani: Agencija KODNES